Financiranje zelenega prehoda: naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor in mehanizem za pravičen prehod

K prehodu bodo morali sicer prispevati vse države članice, sektorji in regije, vendar se bodo pri tem srečevali z različno zahtevnimi izzivi. Nekatere regije bodo še posebej prizadete in bodo doživele korenite gospodarske ter družbene spremembe. Mehanizem za pravičen prehod bo zagotovil prilagojeno finančno in praktično podporo za pomoč delavcem in spodbuditev potrebnih naložb na teh področjih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „V središču evropskega zelenega dogovora, naše vizije, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna, so ljudje. Čaka nas preobrazba, kakršne še ni bilo. Uspešna bo le, če bo pravična. In če bo koristila vsem. Podprli bomo prebivalce in regije, ki bomo morali v preobrazbo vložiti več prizadevanj, in tako poskrbeli, da nihče ne bo prezrt. Zeleni dogovor spremljajo znatne naložbene potrebe, ki jih bomo pretvorili v naložbene priložnosti. Danes predstavljeni načrt za mobilizacijo najmanj 1 000 milijard evrov bo pokazal pot in sprostil zeleni naložbeni val.“

Frans Timmermans, izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor, je dejal: „Nujni prehod k podnebni nevtralnosti bo prispeval k večji dobrobiti ljudi in večji konkurenčnosti Evrope, vendar bo od državljanov in državljank, sektorjev in regij, ki so bolj kot drugi odvisni od fosilnih goriv, zahteval več truda. Mehanizem za pravičen prehod bo pomagal najbolj prizadetim, tako da bo povečal privlačnost naložb, zajemal pa bo tudi predlog svežnja finančne in praktične podpore v vrednosti najmanj 100 milijard evrov. Gre za odraz naše zavezanosti solidarnosti in pravičnosti.“

Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik za gospodarstvo za ljudi, je dejal: „Za prehod Evrope na podnebno nevtralno gospodarstvo potrebujemo tako politične zaveze kot tudi obsežne naložbe. Zeleni dogovor kaže našo odločenost za spopadanje s podnebnimi spremembami, ki jo bomo zdaj podprli z načrtom financiranja. Prvič, uporabili bomo proračun EU za pritegnitev zasebnih sredstev v zelene projekte po vsej Evropi ter podprli regije in ljudi, ki jih bo prehod najbolj prizadel. Drugič, oblikovali bomo ustrezne regulativne spodbude za zelene naložbe. Nenazadnje bomo javnim organom in subjektom na trgu pomagali opredeliti in razviti takšne projekte. Evropska unija ni bila zgrajena v enem dnevu. Tudi zelena Evropa ne bo zaživela čez noč. Da bi se vidik trajnostnosti zasidral v samo jedro naših vlaganj, bo potreben premik v miselnosti. Danes smo naredili pomemben korak v tej smeri.“

Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor

Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor bo mobiliziral sredstva EU in vzpostavil omogočitveni okvir za lajšanje in spodbujanje javnih in zasebnih naložb, potrebnih za prehod na podnebno nevtralno, zeleno, konkurenčno in vključujoče gospodarstvo. Načrt dopolnjuje druge pobude, napovedane v okviru zelenega dogovora, in temelji na treh razsežnostih:

• Financiranje: mobilizacija vsaj 1 000 milijard evrov trajnostnih naložb v naslednjem desetletju. Doslej največji delež odhodkov za podnebne in okoljske ukrepe v proračunu EU bo privabil zasebno financiranje, pri čemer bo imela pomembno vlogo Evropska investicijska banka.
• Omogočanje: zagotavljanje spodbud za sprostitev in preusmeritev javnih in zasebnih naložb. EU bo zagotovila orodja za vlagatelje, tako da bo trajnostno financiranje umestila v središče finančnega sistema in olajšala trajnostne naložbe javnih organov s spodbujanjem priprave zelenih proračunov in javnih naročil ter oblikovanjem načinov za poenostavitev postopkov za odobritev državne pomoči za regije v prehodu.
• Praktična podpora: Komisija bo javnim organom in nosilcem projektov zagotavljala podporo pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju trajnostnih projektov.

Mehanizem za pravičen prehod

Mehanizem za pravičen prehod je ključno orodje za zagotovitev, da bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo potekal na pravičen način, tako da nihče ne bo prezrt. Financiranje bodo sicer potrebovale vse regije, kar upošteva tudi naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, vendar mehanizem zagotavlja usmerjeno podporo za pomoč pri mobilizaciji vsaj 100 milijard evrov v obdobju 2021–2027 v najbolj prizadetih regijah, da se ublaži socialno-ekonomski učinek prehoda. Mehanizem bo spodbudil potrebne naložbe za pomoč delavcem in skupnostim, ki so odvisni od verige vrednosti fosilnih goriv. Dopolnjeval bo znatni prispevek proračuna EU prek vseh instrumentov, ki so neposredno povezani s prehodom.

Mehanizem za pravičen prehod bo sestavljen iz treh glavnih virov financiranja. To so:

1) Sklad za pravičen prehod, ki bo prejel 7,5 milijarde evrov dodatnih sredstev EU poleg predloga Komisije za naslednji dolgoročni proračun EU. Da bi države članice izkoristile svoj delež sklada, bodo morale v dialogu s Komisijo opredeliti upravičena območja. To bodo storile z namenskimi območnimi načrti za pravičen prehod. Poleg tega se bodo morale zavezati, da bodo za vsak znesek iz Sklada za pravičen prehod prispevale enakovreden znesek iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus ter zagotovile tudi dodatna nacionalna sredstva. Skupaj bo to zagotovilo 30 do 50 milijard evrov sredstev, kar bo privabilo še več naložb. Sklad bo zagotavljal predvsem nepovratna sredstva za regije. Delavce in delavke bo na primer podpiral pri pridobivanju spretnosti in kompetenc za prihodnji trg dela, medtem ko bo malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem in inkubatorjem pomagal ustvarjati nove gospodarske priložnosti v teh regijah. Podpiral bo tudi naložbe v prehod na čisto energijo, na primer v energijsko učinkovitost.

2) Namenski program za pravičen prehod v okviru InvestEU za mobilizacijo naložb v višini do 45 milijard evrov. Namen programa bo privabljati zasebne naložbe, med drugim v trajnostno energijo in promet, ki koristijo tem regijam in pomagajo njihovim gospodarstvom pri iskanju novih virov rasti. 

3) Instrument za posojila v javnem sektorju, vzpostavljen z Evropsko investicijsko banko, ob podpori proračuna EU, namenjen mobilizaciji naložb v višini 25 do 30 milijard evrov. Uporabljal se bo za posojila javnemu sektorju, na primer za naložbe v omrežja za daljinsko ogrevanje in obnovo stavb. Komisija bo zakonodajni predlog za njegovo vzpostavitev pripravila marca 2020.

Mehanizem za pravičen prehod zajema več kot le financiranje: Komisija bo na podlagi platforme za pravičen prehod nudila tehnično pomoč državam članicam in vlagateljem ter skrbela za vključenost prizadetih skupnosti, lokalnih organov, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij. Mehanizem za pravičen prehod bo vključeval trden okvir upravljanja, ki se bo osredotočal na teritorialne načrte za pravičen prehod.

Ozadje

Komisija je 11. decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor, s ciljem do leta 2050 postati prvo podnebno nevtralni blok na svetu. Prehod Evrope na trajnostno gospodarstvo terja pomembna naložbena prizadevanja v vseh sektorjih. Za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 bodo do takrat potrebne dodatne naložbe v višini 260 milijard evrov letno.

Uspeh naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor bo odvisen od sodelovanja vseh udeleženih akterjev. Bistveno je, da države članice in Evropski parlament med pogajanji o prihodnjem finančnem okviru ohranijo visoke cilje iz predloga Komisije. Hitro sprejetje predloga uredbe o Skladu za pravičen prehod bo ključnega pomena.

Komisija bo pozorno spremljala in ocenjevala napredek na poti k temu prehodu. V okviru teh prizadevanj bo Komisija vsako leto organizirala vrh o trajnostnih naložbah, na katerem bodo sodelovali vsi relevantni deležniki, in si bo še naprej prizadevala za spodbujanje in financiranje prehoda. Komisija poziva naložbeno skupnost, naj v celoti izkoristi omogočitvene regulativne pogoje in nenehno rastoče možnosti za trajnostne naložbe, organe pa, naj prevzamejo dejavno vlogo pri opredeljevanju in spodbujanju takšnih naložb.

Izvor: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_17