Jesenski sveženj evropskega semestra: ustvarjanje gospodarstva za dobrobit ljudi in planeta

Letna strategija za trajnostno rast uresničuje vizijo iz političnih usmeritev, ki jih je pripravila predsednica Ursula von der Leyen. Določa strategijo gospodarske in zaposlitvene politike za EU, ki v središče gospodarske politike EU v skladu s prednostnimi nalogami iz evropskega zelenega dogovora, ki je nova strategija Komisije za rast, postavlja trajnost in socialno vključevanje. Njen cilj je zagotoviti, da bo imela Evropa še naprej najnaprednejše sisteme socialnega varstva na svetu, da postane prva podnebno nevtralna celina ter da je dinamično središče inovacij in konkurenčnega podjetništva. Evropi bo omogočila orodja, s katerimi si bo bolj prizadevala za socialno pravičnost in blaginjo. Širše gledano bo strategija za trajnostno rast EU in njenim državam članicam pomagala doseči cilje trajnostnega razvoja, ki so jih sprejeli Združeni narodi in jih je Komisija prvič vključila v evropski semester.

Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik za gospodarstvo za ljudi, je dejal: „Trenutno poteka korenita preobrazba našega ekonomskega modela. Podnebne spremembe, digitalizacija in spreminjajoče se demografske razmere zahtevajo prilagoditev naše ekonomske politike, tako da bo Evropa ostala konkurenčna sila na svetovnem prizorišču, in sicer na trajnosten in pravičen način. Hkrati morajo države članice EU okrepiti svojo zaščito pred globalnimi tveganji na obzorju. Države s fiskalnim manevrskim prostorom pozivam, naj dodatno spodbudijo naložbe, države z visoko stopnjo dolga pa, da jo znižajo.“

Paolo Gentiloni, komisar za gospodarstvo, je dejal: „Od danes je podnebni prehod v središču našega ekonomskega upravljanja. Resno namreč mislimo, ko pravimo, da je evropski zeleni dogovor nova strategija Evrope za rast. Ena mojih glavnih prednostnih nalog v prvem letu mandata bo vključitev ciljev trajnostnega razvoja ZN v evropski semester. Uspeh te pomembne spremembe pri oblikovanju evropske ekonomske politike je ključnega pomena.“

Nicolas Schmit, komisar za delovna mesta in socialne pravice, je dejal: „Nova strategija vključuje načela boja proti neenakosti ter prizadevanja za večjo ekonomsko in socialno konvergenco, ki je določena v evropskem stebru socialnih pravic. Število zaposlenih je rekordno visoko, vendar so še vedno prisotna razhajanja. V hitro spreminjajočem se svetu in gospodarstvu, v katerem so inovacije ključne, moramo omogočiti boljši dostop do trga dela ter več vlagati v znanja in spretnosti tistih, ki se morajo prilagoditi digitalizaciji in zelenemu prehodu, zlasti najbolj ranljivih oseb. Socialna pravičnost mora biti na vseh področjih sestavni del tega novega delovnega procesa.“

Letna strategija za trajnostno rast zajema štiri medsebojno povezane razsežnosti, ki se medsebojno krepijo, za odzivanje na dolgoročne izzive. Te razsežnosti bi morale usmerjati strukturne reforme, politike zaposlovanja, naložbe in odgovorne fiskalne politike v vseh državah članicah, da bi zagotovile gospodarstvo za dobrobit ljudi in planeta. Te štiri razsežnosti so:

• okoljska trajnost;
• povečanje produktivnosti;
• pravičnost in
• makroekonomska stabilnost.

Evropski semester bo namenil večji poudarek okoljski trajnostnosti z zagotavljanjem posebnih smernic za države članice o tem, na katerih področjih so najbolj potrebne strukturne reforme in naložbe v trajnostni ekonomski model. Politične smernice v okviru evropskega semestra bodo prav tako pomagale spodbuditi povečanje produktivnosti: spodbujale bodo naložbe in strukturne reforme za povečanje raziskav in inovacij, izboljšanje dostopa do financiranja, izboljšanje delovanja trgov proizvodov in storitev ter odpravo ozkih grl v poslovnem okolju. Pravičnost je treba zagotoviti z izvajanjem socialnih politik, ki vsem zagotavljajo poštene delovne pogoje in ljudem omogočajo prilagajanje na spreminjajoče se okoliščine v času pomembnih sprememb. Makroekonomsko stabilnost bi bilo treba ohraniti s spoštovanjem fiskalnih pravil ob sočasni uporabi celotne prožnosti, ki jo vsebujejo, ter z obravnavanjem neravnotežij in dokončanjem evropske ekonomske in monetarne unije (EMU).

Dodatna poročila

Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja poziva države članice euroobmočja, naj sprejmejo ukrepe za doseganje vključujoče in trajnostne rasti ter povečanje konkurenčnosti. Poziva tudi k diferenciranim fiskalnim politikam in njihovemu nadaljnjemu usklajevanju v okviru Euroskupine v primeru poslabšanja obetov. Priporočilo poziva tudi k večjemu napredku pri poglabljanju EMU, zlasti z dokončanjem bančne unije in unije kapitalskih trgov, kar bo prispevalo tudi h krepitvi mednarodne vloge evra. Ti ukrepi bodo skupaj prispevali k reševanju skupnih izzivov celotnega euroobmočja.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja, tj. sistemu za pregled makroekonomskih neravnotežij, priporoča izvedbo „poglobljenega pregleda v 13 državah članicah v letu 2020, da se opredeli in oceni resnost morebitnih makroekonomskih neravnotežij. Države članice morajo še naprej odpravljati makroekonomska neravnotežja, s katerimi se soočajo, ter se tako pripraviti na dolgoročne izzive in morebitne prihodnje pretrese. Za poglobljeni pregled so bili opredeljeni Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.

V predlogu skupnega poročila o zaposlovanju so analizirane razmere na področju zaposlovanja in socialne razmere v Evropi, izpostavljena pa so tudi področja, na katerih je bil dosežen napredek, in tista, na katerih je treba storiti še več. Danes je zaposlenih 241,5 milijona ljudi, brezposelnost v EU je rekordno nizka (6,3 %), razmere na trgu dela pa se izboljšujejo. Vendar sta neenakost spolov in neenakost plač še vedno precejšnja izziva, določene skupine, zlasti otroci in invalidi, so še vedno izpostavljene velikemu tveganju revščine ali socialne izključenosti, brezposelnost mladih pa je v nekaterih državah članicah zelo zaskrbljujoča.

Namen poročila o uspešnosti enotnega trga je oceniti rezultate in dosežke enotnega trga. Tokrat je bilo prvič vključeno v semestrski cikel, da bi se izpostavil pomen izvajanja reform, ki omogočajo nemoteno delovanje enotnega trga. Poročilo kaže, da so proizvodni trgi zelo integrirani, medtem ko imajo trgi storitev največji potencial za nadaljnjo integracijo. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri integraciji energetskih trgov, vendar je treba izboljšati čezmejno trgovino z energijo in konkurenco na energetskih trgih. Zagotavljanje visokih standardov varstva okolja in varnosti proizvodov je med najpomembnejšimi elementi uspešnosti enotnega trga in zajema številne gospodarske dejavnosti. Uresničitev celotnega potenciala enotnega trga je odvisna od izvajanja strukturnih reform na nacionalni ravni, ki lahko pomagajo vzpostaviti učinkovito konkurenco in izboljšati poslovno okolje. Vse večje vključevanje vprašanj enotnega trga v evropski semester bo olajšalo izvajanje teh reform.

Drugo letno poročilo o spremljanju izvajanja programa za podporo strukturnim reformam za leto 2018 kaže, da lahko program znatno prispeva k prizadevanjem organov držav članic za opredelitev in odpravo strukturnih pomanjkljivosti pri oblikovanju in izvajanju reform. Leta 2018 je bilo za financiranje iz programa izbranih 146 prošenj iz 24 držav članic. Od teh jih je 93 % neposredno povezanih s strateškimi prednostnimi nalogami EU na področjih, kot so izboljšanje operativne zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav, posodobitev upravljanja javnih financ, reforma davčnih uprav in razvoj digitalnega gospodarstva.

Naslednji koraki

Evropski svet je pozvan, naj potrdi danes predstavljeno strategijo za trajnostno rast.

Države članice bi morale prednostne naloge, ki jih je Komisija opredelila v svoji strategiji za trajnostno rast, upoštevati v svojih nacionalnih politikah in strategijah, kot so določene v njihovih programih za stabilnost in konvergenčnih programih ter v nacionalnih reformnih programih. Komisija bo na podlagi tega predlagala priporočila za posamezne države v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra. Priporočila za posamezne države bodo države članice sprejele v Svetu. Države članice so torej tiste, ki so na koncu odgovorne za njihovo vsebino in izvajanje.

Predsednica von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah poudarila, kako pomembno je, da ima Evropski parlament „večjo vlogo“ pri ekonomskem upravljanju. Komisija se zato veseli konstruktivnega dialoga s Parlamentom o vsebini tega svežnja in vsakega nadaljnjega koraka v ciklu evropskega semestra.

Izvor: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_6770